<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=56291"><dc:title>NADOMEŠČANJE SAMOZAPOSLENEGA MED DALJŠO ODSOTNOSTJO</dc:title><dc:creator>Golob Vindiš,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mežnar,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samostojni podjetnik</dc:subject><dc:subject>nadomeščanje</dc:subject><dc:subject>bolniška</dc:subject><dc:subject>daljša odsotnost</dc:subject><dc:description>Zaposlovanje novih kadrov za določen čas, ko gre za nadomeščanje odsotnega delavca, je ustaljena in pogosta praksa. Nadomeščanje samozaposlenega, ki je hkrati tudi edini zaposleni, pa predstavlja večji izziv. Zakonske možnosti za nadomeščanje samozaposlenega, poleg sklenitve delovnega razmerja za določen čas, dopuščajo tudi druge oblike delovnih razmerij (zaposlitev s krajšim delovnim časom, zaposlitev na domu, agencijsko zaposlovanje), sklepanje podjemne pogodbe, avtorski honorar, pogodbo o poslovnem sodelovanju, študentsko delo, pomoč družinskega člana in volonterstvo. Glede na to, da začetek daljše odsotnosti podjetnika, posebej v primeru, ko je le-ta edini zaposleni, predstavlja stresno situacijo že samo po sebi, je to hkrati tudi čas, ko je treba sprejeti poslovno odločitev, kako poslovati do konca odsotnosti. Podjetnik se mora odločiti, ali bo v času njegove odsotnosti podjetje poslovalo v enakem ali zmanjšanem obsegu ali pa bo zgolj dokončalo začeti projekt. Za samostojnega podjetnika je zato pomembno, da pozna oziroma dobi informacije o možnostih nadomeščanja, ki so primerne zanj, glede na položaj, naravo dela, finančna sredstva in druge dejavnike, saj bo le tako lahko sprejemal prave in zakonsko skladne odločitve.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-22 11:27:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>56291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
