<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57085"><dc:title>Vpliv urbanizacije prostora na stopnjo implementacije policijskega dela v skupnosti</dc:title><dc:creator>Fridau,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijsko delo v skupnosti</dc:subject><dc:subject>urbano okolje</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Teoretični del magistrske naloge zajema zgodovino policijskega dela v skupnosti. Predstavljeno je, kako se je skozi čas vpeljevalo v skupnost usmerjeno policijsko delo. Sledi predstavitev kriminalitete, strahu pred kriminaliteto, merjenje kriminalitete in preprečevanje kriminalitete. Opisano je tudi policijsko delo, izvajanje policijskega dela, naloge policije, policijsko delo v skupnosti ter povezanost s prebivalci Republike Slovenije.

V drugem delu magistrske naloge je opravljena raziskava in analiza rezultatov ter interpretacija le teh. Uporabljeni so bili že zbrani podatki, ki so bili zbrani z anketiranjem. Ankete so bile razdeljene naključno med prebivalce. Na koncu so preverjene hipoteze in podane ugotovitve. Analize so pokazale, da je faktor skupnostne povezanosti v Sloveniji višji v ruralnem okolju kot pa v urbanem okolju. Posledično se prebivalci v ruralnem okolju počutijo bolj varni kot prebivalci v urbanem okolju. Ugotovili smo tudi, da so ljudje v ruralnem okolju bolj povezani med seboj kot pa prebivalci v urbanem okolju.</dc:description><dc:publisher>J. Fridau]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-12 15:28:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
