Prozno delo Stanke HrasteljAnžel, Klavdija (Avtor) Borovnik, Silvija (Mentor) Stanka HrasteljIgranjeO Lepi Vidiki zapusti moža in detea se tega ne kesaIzraz na obrazuNamen pričujočega diplomskega dela je predstavitev in raziskovanje proznega dela Stanke Hrastelj. V središče je postavljena analiza treh izbranih proznih del obravnavane avtorice, romana Igranje ter del, ki ju uvrščamo v kratko prozo: O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa in Izraz na obrazu. Stanka Hrastelj je znana predvsem kot pesnica. Po izidu dveh samostojnih pesniških zbirk Nizki toni (2005) in Gospod, nekaj imamo za vas (2009) jo je ustvarjalna pot po njenih besedah vodila k prozi. Snov za svoja prozna dela jemlje iz vsakdanjega življenja. Ob aktualnih temah, kot so brezposelnost, odnos med moškim in žensko ter pretvarjanje, hlinjenje, da smo nekdo drug, jo privlačijo tudi tako imenovane obrobne teme. Tako v izbranih delih najdemo tematike, kot duševna bolezen shizofrenija, splav, izginotje otroka in celo uboj po naročilu. Opazne so tudi avtobiografske prvine; roman Igranje obravnava bolezen shizofrenijo, za katero je bolehal njen oče in katere potek je sama spremljala. Tudi v literarnem delu O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa opazimo avtobiografski element v obliki romunskega pesnika Raduja. Skozenj poseže po kritiki življenja umetnikov v Sloveniji, katerih honorarji ne zagotavljajo preživetja. Pripovedovalke v vseh treh delih so prvoosebne in ženskega spola. Izbira avtorice je zavestna in z namenom, poudariti doživljanje glavnih junakinj, ter tako omogočiti lažjo vživetost in sočustvovanje bralcev. V ospredje Hrasteljeva postavlja močne ženske like, katerih zgodba je v središču dogajanja. S tem se pisateljica upre prevladi aktivnih moških in pasivnih ženskih likov v slovenski književnosti. V romanu Igranje je takšna dominantna ženska Marinka, v literarnem delu O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa ženska neznanega imena, ki uživa v spolnosti ter v zadnjem delu Izraz na obrazu poklicno uspešna Magda. Medtem ko Marinki in Magdi življenjska usoda (duševna bolezen in smrt otroka) ni preveč naklonjena, je »Lepa Vida« drugega dela primer popolnoma emancipirane ženske. Sama sprejme odločitev, da bo zapustila partnerja ter prekinila nenačrtno, nezaželeno nosečnost in otrokovemu očetu o tem nikoli ne bo povedala. Svoje odločitve v prihodnosti ne obžaluje, ob čemer tudi ne občuti nikakršne krivde oz. sramu.[K. Anžel]20162016-01-18 20:34:53Diplomsko delo57135sl