<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57155"><dc:title>VLOGA ŽENSK NA BIZANTINSKEM DVORU</dc:title><dc:creator>Ahec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srednjeveška ženska</dc:subject><dc:subject>Bizantinsko cesarstvo</dc:subject><dc:subject>problematika raziskovanja</dc:subject><dc:subject>družbeni položaj</dc:subject><dc:subject>cesarica</dc:subject><dc:description>Predmet raziskovanja so ženske v obdobju srednjega veka na področju Bizantinskega cesarstva.  Življenje žensk v srednjem veku se je sicer razlikovalo od dežele do dežele, toda ob upoštevanju ohranjenih virov in tekstov spoznamo, da je bilo splošno mnenje o ženskah povsod enako. Cerkveni in posvetni pisci so žensko prikazovali v negativni podobi. Podobi, ki je popolnoma podrejena moškemu. Ženske so se morale prilagoditi normam in pravilom, ki so veljala znotraj družine in njenega družbenega položaja. V razmerju do moškega so bile neenakopravne, kar se je odražalo v njihovem pravnem, političnem, socialnem in ne nazadnje tudi v vsakdanjem življenju. S postavitvijo žensk v središče raziskovanja spoznavamo vlogo in specifičen pomen žensk v zgodovini. Dokaz temu, da tudi v srednjeveškem času najdemo ženske, ki so se v tem obdobju uveljavile in postale enakovredne moškim tudi na političnem področju, so vsaj tri bizantinske cesarice: Teodora, Irena in Zoe. V njihovih raznolikih življenjskih zgodbah, načinu prihoda na oblast, delovanju in miselnosti najdemo vzporednice, ki so odraz srednjeveškega časa, a pri tem ne smemo zanemariti njihovih vlog, ki so bile za srednjeveški čas netipične.</dc:description><dc:publisher>[N. Ahec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-22 00:13:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
