<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57192"><dc:title>ANALIZA VPLIVA GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA FISKALNO VZDRŽNOST DRŽAV EVROOBMOČJA</dc:title><dc:creator>Gregurec,	Mirjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni dolg</dc:subject><dc:subject>proračunski primanjkljaj</dc:subject><dc:subject>fiskalna vzdržnost</dc:subject><dc:subject>fiskalna politika</dc:subject><dc:subject>metoda primarne fiskalne vrzeli</dc:subject><dc:description>Glavni namen naloge je oceniti vpliv globalne gospodarske in finančne krize, ki je nastopila leta 2008, na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ skupine držav evroobmočja. Fiskalna vzdržnost pomeni dolgoročno plačilno sposobnost držav, pri katerih se delež javnega dolga v BDP ne povečuje oziroma ima težnjo vračanja na začetno raven.
V teoretičnem delu naloge smo kritično prikazali dejavnike, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ, in predstavili glavne metode ocenjevanja vzdržnosti javnih financ. V drugem, empiričnem delu smo ocenili fiskalno vzdržnost z metodo primarne fiskalne vrzeli, ki so jo v strokovno literaturo uvedli in uveljavili Buiter (1983), Bohn (1998) in Blanchard (1990). Kazalnik primarne fiskalne vrzeli meri razliko med deležem tekočega primarnega deficita v BDP in deležem zahtevanega stabilizacijskega deficita, potrebnega, da se delež javnega dolga v BDP ne poveča. Ključne spremenljivke, ki se v modelu uporabljajo, so: delež javnega dolga v BDP, delež fiskalnega salda v BDP, delež primarnega fiskalnega salda v BDP, nominalne in realne stopnje gospodarske rasti ter nominalne in realne obrestne mere na javni dolg.
 Zaključimo lahko, da je finančna kriza resno ogrozila vzdržnost javnih financ evroobmočja in izpostavila potrebo nujnega fiskalnega prilagajanja in dolgoročne fiskalne konsolidacije. Ker so v nalogi analizirani prihodnji dogodki ali stanja na podlagi zgodovinskih podatkov in arbitrarno izbranih izhodiščih, je treba upoštevati tveganje korektnosti dobljenih ocen.</dc:description><dc:publisher>[M. Gregurec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-27 09:51:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>57192</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
