<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57360"><dc:title>Raba in tveganja spletnih socialnih omrežij med otroki</dc:title><dc:creator>Brečko,	Lili	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>spletna omrežja</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>vrstniki</dc:subject><dc:subject>raba</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Spletna socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki niso zanimivi le za starejše in mlade, temveč tudi za otroke. Dandanes ni nič nenavadnega, da otroci, stari devet do dvanajst let, že uporabljajo spletna socialna omrežja, čeprav predpisi določenih spletnih socialnih omrežij zahtevajo starost vsaj trinajst let. Priljubljenost spletnih socialnih omrežij zadnje čase presega vsa pričakovanja. Portali, kjer si uporabniki izmenjujejo informacije, mnenja, fotografije, se povezujejo, prijateljujejo, so nov komunikacijski fenomen in so del vsakdana mnogih ljudi. »Če nisi na Facebooku, ne obstajaš,« je rek, ki postaja resničnost.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti spletnih socialnih omrežij ter definicija otrok, opisana so aktualna spletna socialna omrežja, kot so Facebook, Google Plus, Tweeter, in sicer glede na pogostost uporabe. Delo obsega tudi opis različnih možnosti dostopa do spletnih socialnih omrežij ter varnega načina uporabe spleta in spletnih socialnih omrežij. Opisane so tudi nevarnosti in tveganja, kot so kraja identitete, zloraba osebnih podatkov, spletno in mobilno ustrahovanje, neprimerne vsebine, sovražni govor na spletnih socialnih omrežjih, spodbujanje rasizma, spolna zloraba otrok na spletnih socialnih omrežjih, kibernetsko zalezovanje, otroška pornografija in med mladimi vedno bolj priljubljen seksting. 
Drugi del magistrskega dela predstavlja empirična raziskava, v kateri smo si zastavili cilj, da raziščemo rabo spletnih socialnih omrežij med otroki in nevarnosti, ki pretijo na njih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali in katera ter kako pogosto uporabljajo določena spletna socialna omrežja otroci, stari deset do trinajst let. Ugotavljali smo tudi, preko katerih naprav dostopajo do spletnih socialnih omrežij, katere podatke objavljajo na profilu spletnega socialnega omrežja, kakšne vrste fotografij objavljajo, kdo vse lahko vidi objavljene podatke, kako se zaščitijo pred nevarnostmi in tveganji, s kakšnim namenom uporabljajo spletna socialna omrežja, kolikšna sta okvirno število in starost njihovih spletnih prijateljev, ali so se že soočili z določenimi tveganji na spletnih socialnih omrežjih ter kako pogosto se s starši pogovarjajo o aktivnostih, vsebinah, tveganjih in ukrepih v primeru tveganja pri rabi spletnih socialnih omrežij. Za zaključek raziskave pa nas je tudi zanimalo, če se otroci, stari deset do trinajst let, že srečujejo s sekstingom.</dc:description><dc:publisher>L. Brečko]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-02-18 08:30:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57360</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
