<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57621"><dc:title>Povezanost nasilja s psihično, socialno in ekonomsko kvaliteto življenja</dc:title><dc:creator>Blagovič,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Globevnik Velikonja,	Vislava	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>socialna kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>psihična kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>ekonomska kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>samospoštovanje.</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil teoretično in empirično obravnavati fenomen nasilja nad ženskami in raziskati, kako se različne oblike nasilja povezujejo s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter stopnjo samospoštovanja. V raziskavi smo na slovenskem vzorcu žensk, preverili, v kolikšni meri se različne vrste nasilja povezujejo s konstruktom samospoštovanja in splošno kvaliteto življenja. Nadalje smo preverili povezanost med statusom zaposlitve, stopnjo samospoštovanja in stopnjo kvalitete življenja. V navezavi s statusom zaposlitve nas je zanimalo, ali med zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženkami (žrtvami nasilja) prihaja do pomembnih razlik v stopnji doživljanja nasilja. 
V raziskavi je sodelovalo 120 udeleženk. 51 udeleženk je sestavljalo institucionalni vzorec; udeleženke, ki smo jih zajeli znotraj institucij za pomoč žrtvam nasilja (materinski domovi, varne hiše, svetovalnice). Neinstistucionalni vzorec pa sestavlja 69 naključno izbranih udeleženk. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo NorVold vprašalnika o zlorabah (NorVold Abuse Questionnaire-NorAQ), Lestvico kvalitete življenja (Subjective Quality of Life Scale) in Lestvico samospoštovanja (Rosenberg Self-Esteem Scale-RSES). Udeleženke so na slednje odgovarjale preko spleta (N = 104)  ali v obliki papir-svinčnik (N = 16) od  avgusta 2015 do januarja 2016. Analiza rezultatov je pokazala, da se je doživljanje nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega) statistično pomembno odražalo z  nižjimi končnimi vrednostmi na Lestvici samospoštovanja in Lestvici kvalitete življenja.
Magistrska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k spoznanjem na obravnavanem področju, saj natančneje obravnava povezanosti različnih vrst nasilja s  socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter konstruktom samospoštovanja. Dobljeni rezultati opozarjajo na  potrebo po drugačnem načinu obravnave nasilja nad ženskami.</dc:description><dc:publisher>[I. Blagovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-03 07:51:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57621</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>