<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57677"><dc:title>Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz</dc:title><dc:creator>Ratuznik,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>dognojevanje</dc:subject><dc:subject>klorofilmeter</dc:subject><dc:subject>N-min</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin  smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1.  Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-08 17:23:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
