<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57791"><dc:title>NORMATIVNA UREDITEV DELA UPOKOJENCEV</dc:title><dc:creator>Mirtič Štangelj,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vavtar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	dohodek iz dela</dc:subject><dc:subject>-	pokojnina</dc:subject><dc:subject>-	drugo pravno razmerje</dc:subject><dc:subject>-	osebno dopolnilno delo</dc:subject><dc:subject>-	začasno ali občasno delo upokojencev.</dc:subject><dc:description>Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je prišlo do sprememb pri kumulaciji pokojnin in dohodkov iz opravljanja dela oziroma dejavnosti. Temeljno pravilo, ki velja od 01.01.2016 dalje na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B) je, da lahko upokojenec prejema največ 75% pokojnine, če se hkrati vključi v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), so imeli možnost vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko in hkratno prejemanje pokojnine največ v polovičnem znesku. Obstajajo in so prikazane nekatere druge pravne podlage za opravljanje dela, ki ne vplivajo na znižanje pokojnine. Tema je v diplomskem delu obravnavana skozi prikaz različnih oblik dela upokojencev, ki smo jih med sabo primerjali in ugotavljali prednosti in slabosti, primerjalnih ureditev držav članic EU, zgodovinskega razvoja, kombinacije opravljanja dela ali dejavnosti in prejemanja pokojnine ter dodatnih stimulacij zaradi odložene upokojitve.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-16 18:25:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57791</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>