<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57807"><dc:title>Vzroki za odhode iz slovenske policije</dc:title><dc:creator>Virant,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policisti</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>fluktuacija</dc:subject><dc:subject>vzroki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vzroke za odhode iz slovenske policije. Teh je mnogo in se med seboj razlikujejo. Fluktuacija kadra v slovenski policiji že zbuja skrb vseh vpletenih v varnost in delovanje države. Zadovoljstvo pri delu je vse manjše, kar vpliva na odhode policistov.

V teoretičnem delu smo uporabili opisni (deskriptivni) pristop. Poudarek je na opisu problemov in glavnih dejavnikov za zapustitev policije. Predstavljena je tudi policija, njene naloge in lik policista. Nadaljujemo s problemom, ki se v zadnjem času pojavlja v slovenski policiji – fluktuacija kadra. Opisujemo, da je zadovoljstvo z delom v tesni povezavi z vzroki za odhode iz policije. Nadalje pa te vzroke tudi naštejemo in opišemo. Mednje v grobem sodijo materialni, psihološki, sociološki, organizacijski vzroki, delovni pogoji, osebni dejavniki, zakonski dejavniki, kadrovski dejavniki in zunanji ali okoljski dejavniki.

V empiričnem delu smo uporabili analitičen pristop, pri čemer smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil apliciran na bivše zaposlene policiste, ki so se iz različnih razlogov odločili, da bodo zapustili policijo. Vprašalnik je vseboval vprašanja, vezana na različne dejavnike, ki so odločali o odhodu iz policije. Dobljene rezultate ankete smo analizirali ter interpretirali.

Ugotovljeno je bilo, da vzroki za fluktuacijo niso enaki pri vseh posameznikih ter da so za nekatere pomembnejši materialni dejavniki, za druge pa bolj medsebojni odnosi in stresnost poklica.

Diplomsko delo zaključujemo z nekaterimi predlogi izboljšav, ki bi morebiti lahko zmanjšali omenjen problem.</dc:description><dc:publisher>M. Virant]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-17 17:00:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>57807</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
