<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57827"><dc:title>Demografske spremembe in poslovanje domov za starejše v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Perko,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič Hribernik,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demografske spremembe</dc:subject><dc:subject>skrb za starejše</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše</dc:subject><dc:subject>vloga države</dc:subject><dc:subject>poslovanje domov za starejše</dc:subject><dc:description>Demografske spremembe so pripeljale do števične starejše populacije, ki bo v prihodnosti še naraščala, kar napovedujejo tudi projekcije prebivalstva. Vzrok za nastanek demografskih sprememb pa lahko poiščemo v rodnosti, umrljivosti in migracijah. Številčna starejša generacija bo imela vpliv tako natrg dela, gospodarsko rast in javne finance.
Posledično temu bo potrebno poskrbeti za starejše. Skrb za starejše poteka v Sloveniji v okviru bivanjskega okolja in v okviru institucionalnega varstva-domov za starejše. Država skuša z informiranjem in z zakonodajo zagotoviti pravice starejšim. Največji delež finančnih sredstev pri financiranju dolgotrajne oskrbe nameni prav domovom za starejše, kar dokažem tudi z izračuni.
Na podlagi študija primera skušam z bilanco stanja ter bilanco prihodkov in odhodkov analizirati poslovanje domov za starejše v ljubljanski in mariborski regiji tako javnih zavodov kot domov, ki delujejo na koncesijo. Z bilanco stanja na podlagi analize aktive, ugotovimo, da domovi na koncesijo nudijo stanovalcem boljše bivanjske pogoje kot javni zavodi. Analiza pasive pa kaže, da javni zavodi poslujejo z lastnimi viri, pri domovih na koncesijo  pa je prisoten dolžniški kapital. Pri zagotavljanju finačnih sredstev so v nekoliko boljšem položaju javni zavodi. Največ sredstev ustvarijo domovi za starejše z delovanjem  javne službe, največ odhodkov pa jim povzročajo stroški dela. Tako javni zavodi kot koncesionarji poslujejo gospodarno, kar kaže tudi koeficent gospodarnosti.</dc:description><dc:publisher>[T. Perko]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-20 14:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>57827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>