<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57874"><dc:title>NIZKOCENOVNI VMESNIK MIŠICE-STROJ ZA OCENJEVANJE KONTROLNIH STRATEGIJ SKELETNIH MIŠIC IZ POVRŠINSKIH ELEKTROMIOGRAMOV</dc:title><dc:creator>Obu,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Holobar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapestnica Myo</dc:subject><dc:subject>površinski elektromiogrami</dc:subject><dc:subject>ponovljivost gibov</dc:subject><dc:subject>vmesnik mišice-stroj</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu analiziramo primernost in uporabnost zapestnice Myo za merjenje površinskih elektromiogramov (EMG) in analizo gibov zgornjih okončin. Najprej preučimo karakteristike inercijskih meritev zgornjih okončin in signalov EMG in pokažemo, da zapestnica Myo krši Nyquistov teorem.  Primernost zajetih signalov EMG za klasifikacijo ekstenzije, fleksije, supinacije, pronacije ter ulnarne in radialne deviacije zapestja preverimo na osmih zdravih preiskovancih. Vse omenjene gibe so preiskovanci izvedli pri dveh različnih stopnjah mišičnih skrčitev in pri dveh različnih namestitvah zapestnice, in sicer v najbolj distalni poziciji, ki jo je zapestnica Myo še dopuščala in  v optimalni poziciji glede na anatomijo preiskovančeve podlahti. Rezultati analize so pokazali, da je najbolj razpoznavna ulnarna deviacija zapestja, sledi ji ekstenzija zapestja, na tretjem mestu pa je fleksija zapestja, ki je pri slabih pogojih že precej nenatančno razpoznana. Ostali gibi imajo manj kot 50 % natančnost razpoznave.</dc:description><dc:publisher>J. Obu</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-23 16:08:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>57874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
