<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57887"><dc:title>PRIMERJALNO PRAVNA ANALIZA OBDAVČITVE POSLOVODJE</dc:title><dc:creator>Stojnić,	Darko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovodja</dc:subject><dc:subject>obdavčitev</dc:subject><dc:subject>obračun plač</dc:subject><dc:subject>prispevki</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:description>Vodenje družbe je najpomembnejši dejavnik njenega poslovnega uspeha. Vsaka družba ima poslovodjo, ki vodi posle in jo zastopa. V majhnih družbah oziroma družbah v družinski lasti je velikokrat poslovodja kar ustanovitelj sam, predvsem v velikih pa je za poslovodjo določena zunanja oseba. V diplomski nalogi bomo predstavili obdavčitev dohodkov poslovodnih oseb, ki se ob morebitnem lastništvu obravnavajo drugače. Dilem zaradi različnih možnosti prejemanja dohodkov ter plačevanja prispevkov za socialno varnost ne manjka. Prejemke, ki jih poslovodna oseba prejema iz tega naslova je potrebno ustrezno obdavčiti ter plačati ustrezne davke in prispevke. Namen diplomske naloge je prikazati in analizirati, kako so obdavčene poslovodne osebe v Sloveniji in jih okvirno primerjati z obdavčitvijo poslovodij v državah EU: na Hrvaškem in v Avstriji. Podali smo konkretne primere ter obračune primerjali. Eden izmed problemov, ki smo ga izpostavili, je zakonska omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost, ki se razlikuje glede na obravnavane države.</dc:description><dc:publisher>[D. Stojnić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-24 20:47:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>57887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
