<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58080"><dc:title>IN VITRO RAZMNOŽEVANJE ŽAJBLJA (Salvia officinalis L.)</dc:title><dc:creator>Bencik,	Dalia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiško,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>in vitro</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>žajbelj</dc:subject><dc:subject>Salvia officinalis L</dc:subject><dc:description>V letih 2012–2014 smo v in vitro razmerah s tehniko tkivnih kultur razmnoževali žajbelj (Salvia officinalis L.). V poskus smo vključili izsečke S. officinalis kot izhodiščni material za gojenje v in vitro razmerah ter jih dali na indukcijsko gojišče. Rastlinski material smo z uporabo petih različnih metod sterilizacije predhodno površinsko sterilizirali. Najbolj uspešna je bila sterilizacija pri 15 minutnem obravnavanju s 50% etanolom in DICO. Druga naloga raziskave je bila najti čim bolj primerno gojišče za uspešno razmnoževanje žajblja. Pripravili smo tri različna gojišča G1, G2 in G3, ki so se med seboj razlikovala po vsebnosti rastnih regulatorjev. Največ poganjkov smo namnožili na gojišču G2, ki je vsebovalo BAP v koncentraciji 1 mg/l in IAA v koncentraciji 0,5 mg/l. Tretji del raziskave pa je bil povezan s koreninjenjem. Uporabili smo dve različni gojišči, K1 in K2. Število ukoreninjenih rastlin pri K1 je predstavljalo 82 %, pri K2 pa 79 % vseh rastlin. Na obeh gojiščih smo dobili dobre rezultate. V zaključnem delu raziskave smo rastline aklimatizirali v mini rastlinjakih. Po enem mesecu opazovanja smo prišli do zaključka, da so bile rastline uspešno aklimatizirane.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-06 10:30:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>58080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
