LISTINJENJE V BANKAHMarton, Dolores (Avtor) Taškar Beloglavec, Sabina (Mentor) listinjenjelistinjenje v SlovenijiZakon o hipotekarni in komunalni obvezniciudeleženci listinjenjaprednosti in slabosti listinjenjavrednostni papirjiZačetki listinjenja segajo v leto 1970 v ZDA. Pri listinjenju gre za povezavo med posojili, njihovim prodajanjem in izdajanjem vrednostnih papirjev. Listinjenje omogoča financiranje na aktivni strani bilance, torej da se določena sredstva na aktivni strani preoblikujejo v vrednostne papirje, ki se nato prodajo investitorjem. Samo listinjenje torej omogoča boljšo razpršenost tveganja, kar hkrati povečuje tudi splošno finančno stabilnost. Listinimo lahko katerokoli premoženje, ki je dovolj veliko in homogeno. V procesu listinjenja zberemo osnovna sredstva v tako imenovan »bazen« sredstev, ki se nato prodajajo investitorjem kot vrednostni papirji. Banke si s sekuritizacijo povečujejo prihodek, svojo likvidnost in tako lažje dosežejo kapitalske zahteve. Pri listinjenju premoženja sodeluje več udeležencev, prvi akter listinjenja pa je ponavadi banka, ki zbere sredstva za listinjenje in jih nato proda izdajatelju. Ta potem izda vrednostne papirje, ki so zavarovani na podlagi teh sredstev in jih proda naprej investitorju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kakor so prednosti listinjenja, tako so tudi slabosti. Pravna podlaga listinjenja v Sloveniji ni ravno dodelana, kar smo ugotovili tudi po opravljenih intervjujih v bankah, saj je večina intervjuvanih bank mnenja, da pri njih listinjenje ni razvito.[D. Marton]20162016-04-06 21:27:47Delo diplomskega projekta/projektno delo58097sl