<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58103"><dc:title>UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLK</dc:title><dc:creator>Zagorc,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tojnko,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jabolka</dc:subject><dc:subject>Zlati delišes</dc:subject><dc:subject>skladiščne bolezni</dc:subject><dc:subject>fitofarmacevtska sredstva</dc:subject><dc:description>V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo  v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru  tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri  tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-07 09:08:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>58103</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
