<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58113"><dc:title>NEVSILJIVO MERJENJE UPORABNOSTI SPLETNIH APLIKACIJ</dc:title><dc:creator>Horvat,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Heričko,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporabnost</dc:subject><dc:subject>informacijski sistemi</dc:subject><dc:subject>nevsiljivo merjenje</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija merjenja uporabnosti</dc:subject><dc:subject>spletne aplikacije</dc:subject><dc:description>Hiter razvoj spletnih aplikacij in storitev zahteva učinkovit pristop k identifikaciji uporabnostnih težav. Odgovor lahko najdemo v nevsiljivem, delno ali popolno avtomatiziranem zajemu uporabnostnih podatkov, medtem ko uporabnik storitev uporablja v svojem naravnem okolju in kontekstu. V delu smo na osnovi temeljnih izhodišč uporabnosti opredelili pojem nevsiljivega merjenja uporabnosti spletnih aplikacij, predstavili osnovni koncept avtomatizacije zajema vedenjskih in stališčnih podatkov ter njihovo analizo skozi performančne metrike in metrike samoporočanja. Koncept nevsiljivega merjenja uporabnosti smo preizkusili na spletni aplikaciji za trženje preko telefona. Implementirali in zajeli smo interakcijo uporabnika pri izvajanju dveh ključnih opravil aplikacije in ugotovili, da lahko z analizo zajetih podatkov dobro ocenimo doseganje zastavljenih performančnih ciljev, ki so hkrati tudi dober posredni pokazatelj potencialnih težav ali priložnosti za izboljšanje uporabnosti storitve. Ključni pogoj za uspešno nevsiljivo merjenje pa je implementacija kredibilnega in zanesljivega zajema podatkov, kar se lahko v praksi izkaže kot težavno opravilo.</dc:description><dc:publisher>[P. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-07 12:34:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
