IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EUDolšak Van Rijnsoever, Jerica (Avtor) Kobal, Aleš (Mentor) Izhodni davkiemigracijaimigracijačezmejni prenos statutarnega sedeža družbečezmejni prenos sredstevVzorčna davčna konvencija OECDvrednotenje sredstev po tržni vrednostiizogibanje davkomdavčna teritorialnost.Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo. Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom. Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje. Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.[J. Dolšak van Rijnsoever]20162016-04-08 10:23:35Magistrsko delo58130sl