<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58346"><dc:title>Vloga zavarovanj pri varnostni politiki podjetja v povezavi z internetnimi tveganji</dc:title><dc:creator>Kolenko,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>cyber zavarovanje</dc:subject><dc:subject>kibernetski napad</dc:subject><dc:subject>kršitev</dc:subject><dc:subject>risk management.</dc:subject><dc:description>Elektronsko poslovanje nas z razvojem informacijske tehnologije spremlja na vsakem koraku. Vse pomembne dokumente hranimo že v elektronski obliki. Pogosto se poslužujemo storitev v oblaku, tako da niti ne vemo, kje se podatki fizično nahajajo. Vse več trgovanja se vrši prek spletnih strani. Račune plačujemo s plačilnimi karticami prek spletnih portalov. V prostem času igramo računalniške igrice skupaj s prijatelji na internetu. In za vse te dejavnosti se moramo registrirati, kar pomeni, da upraviteljem internetnih strani zaupamo naše osebne podatke, podatke o naših bančnih računih in podobno.
In že od samega začetka je elektronsko poslovanje izpostavljeno tudi kibernetskim napadom. Primeri v diplomskem delu dokazujejo, da pred njimi nihče ni varen. Pogosto so vodilni podjetij mnenja, da se lahko z ustrezno računalniško opremo zavarujejo pred tovrstnimi vdori, a vendar so to naivne misli. Hekerji vedno najdejo nek način. In ni problematičen le sam vdor. Največji problem predstavlja vprašanje, kaj bo heker z ukradenimi podatki naredil. 
Cyber zavarovanje omogoča finančno varnost, ko do kibernetskega napada že pride, ne more pa preprečiti samega napada.</dc:description><dc:publisher>[M. Kolenko]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-15 09:19:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58346</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
