<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58441"><dc:title>OSVEŠČENOST STARŠEV O MOTORIČNEM RAZVOJU OTROKA DO 9. MESECA STAROSTI</dc:title><dc:creator>Žibrat,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Harih,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motorični razvoj</dc:subject><dc:subject>otrok do 9. meseca starosti</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>otroška posvetovalnica</dc:subject><dc:subject>Denver II test</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Motorični razvoj otroka do 9. meseca starosti je najbolj izrazita oblika psihofizičnega razvoja otroka. Motorični razvoj predstavljajo dinamične in kontinuirane spremembe v motoričnem vedenju. Prenos vsebine priporočil o ustreznem gibalnem razvoju otroka ter osveščanje staršev o vsebini le teh sta v okviru zdravstveno-vzgojnega dela glavni nalogi patronažne medicinske sestre ter medicinske sestre v dispanzerju za otroke. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so starši osveščeni o motoričnem razvoju otroka do 9. meseca starosti ter od kod dobijo največ informacij o motoričnem razvoju otroka. 
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo, uporabili smo anketni vprašalnik. Rezultate smo analizirali in jih grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. 
Rezultati: Starši otrok do 9. meseca starosti so dobro informirani o motoričnem razvoju otroka do 9. meseca starosti. Večino informacij o motoričnem razvoju otroka dobijo iz množičnih medijev, kot so internet, televizija, revije, itd. Zdravstveni delavci, kot posredniki zdravstveno-vzgojnih priporočil, žal niso v ospredju. Ugotovili smo, da kljub temu, da so starši dobro informirani o motoričnem razvoju otroka do 9. meseca starosti, večkrat naredijo v praksi drugače. Informacije s strani zdravstvenih delavcev so pogosto premalo cenjene. Starši se pogosteje poslužujejo informacij z interneta, katere so premalokrat strokovne in podprte s primeri. 
Zaključek: Kljub temu, da so starši dobro informirani glede motoričnega razvoja svojih otrok, je pomembno nadaljevati z zdravstveno-vzgojnim delom. Vseživljenjsko učenje je temelj zdravstveno- vzgojnega dela. Z raznimi spletnimi aplikacijami, kjer bi bile vse informacije strokovne, pravilne in preverjene bi lahko zdravstveni delavci posredovali širši množici svoje znanje. Tudi razne učne delavnice o gibalnem razvoju otroka v vrtcih, materinskih šolah, šolah,… bi bile zelo dobrodošle.</dc:description><dc:publisher>[S. Žibrat]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-19 10:20:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>58441</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>