<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58501"><dc:title>DOMAČE NALOGE V 4. IN 5. RAZREDU NA OŠ MOZIRJE</dc:title><dc:creator>Menih,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čagran,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Domače naloge</dc:subject><dc:subject>oblika učenčevega dela</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>učitelji.</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu predstavila pojem učne navade ali učne strategije in pojem domače naloge. Domače naloge so predstavljene kot oblika učenčevega dela. Predstavljen je pomen in funkcija domačih nalog, zgodovina le-teh, domače naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu, njihova učinkovitost in pestrost. Zbrana in predstavljena so stališča avtorjev do domačih nalog. 
V empiričnem delu so predstavljena stališča staršev do domačih nalog in njihovo mnenje o potrebnosti pri posameznih predmetih, mnenje o vključenosti staršev v izvrševanje domačih nalog  in obveznosti domačih nalog. Prikazano je tudi, katere domače naloge so priljubljene med učenci ter kakšno je mnenje učencev o potrebnosti in obveznosti domačih nalog. V nadaljevanju nam empirični del  prikaže odnos učiteljev do domačih nalog kot oblike dela učencev in mnenje učiteljev o vključenosti staršev v izvrševanje domačih nalog.
Rezultati so pokazali, da imajo v večini tako starši kot tudi otroci pozitiven odnos do domačih nalog, prepoznajo njihovo funkcijo in potrebnost izvrševanja. Pozitiven odnos do domačih nalog imajo tudi učitelji.</dc:description><dc:publisher>[M. Menih]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-20 20:24:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58501</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>