<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58504"><dc:title>Preprečevanje davčne evazije preko sistema uvedbe davčnih blagajn</dc:title><dc:creator>Golec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčne utaje</dc:subject><dc:subject>gotovinsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>davčne blagajne</dc:subject><dc:subject>davčno inšpekcijski nadzor</dc:subject><dc:description>Pri poslovanju z gotovino prihaja do pogostih davčnih utaj, ki se izražajo v manj izkazanih oziroma neevidentiranih prihodkih, v primerjavi z dejansko realiziranimi prihodki.  Utaje na področju gotovinskega poslovanja je najpogosteje zaznati pri manjših podjetjih v dejavnostih končne potrošnje, kjer se računi za prodajo blaga ali opravljene storitve sploh ne izdajo, ali se promet naknadno izbriše oziroma priredi interesu zavezanca.

Magistrsko delo predstavlja davčno pravni vidik davčnih utaj in podrobneje analizira davčne utaje na področju gotovinskega poslovanja. Povzema dosedanje rešitve za zmanjšanje tovrstnih utaj, kot so uporaba t.i. virtualnih davčnih blagajn, uporaba vezane knjige in omejitve gotovinskega poslovanja.

V letu 2015 je bil sprejet Zakon o davčnem potrjevanju, ki v slovenski prostor uvaja že dolgo pričakovani sistem davčnih blagajn, imenovan tudi postopek davčnega potrjevanja računov in se uporablja od 2. januarja 2016 dalje. 

V sistemu davčnih blagajn so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki potrdi in shrani podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. Navedeno pomeni, da se mora vsak račun o dobavah blaga in storitev pri plačilu z gotovino pred izdajo kupcu potrditi pri davčnem organu.

Iz primerjave dosedanjih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino z novim sistemom davčnih blagajn, izhaja, da bo v sistemu davčnih blagajn finančni organ pridobil ključne podatke, ki bodo služili učinkovitejšemu davčno inšpekcijskemu nadzoru.

Predstavljena sta dva različna primera davčnih blagajn - primer Švedske in Hrvaške, ki poročata o pozitivnih učinkih uvedbe davčnih blagajn na javnofinančne prihodke, kar je tudi cilj uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[M. Golec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-20 20:47:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>58504</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
