<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58530"><dc:title>POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>Mehić,	Mirnes	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logožar,	Klavdij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna trgovina</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>plačilna bilanca</dc:subject><dc:subject>blagovna menjava</dc:subject><dc:subject>uvoz</dc:subject><dc:subject>izvoz</dc:subject><dc:subject>Bosna in Hercegovina</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega.

V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. 

V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. 

Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. 

V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.</dc:description><dc:publisher>[M. Mehić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-21 15:37:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>58530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
