<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58596"><dc:title>PRAVNI IN DAVČNI VIDIKI VLAGANJA V PROGRAME PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU</dc:title><dc:creator>Šoba Tovšak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčno pravo</dc:subject><dc:subject>varnost in zdravje pri delu</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>davčne spodbude</dc:subject><dc:subject>bonitete</dc:subject><dc:subject>EU-OSHA</dc:subject><dc:description>Zdravo življenje je bistvenega pomena za dobro počutje in za polno udeležbo v družbi. Še pomembneje, zdravje prispeva k socialni koheziji in gospodarskemu razvoju, v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe. Stroški prevzemanja odgovornosti za ohranjanje zdravja in kvalitete življenja zgolj s strani države so že zdavnaj presegli razumne meje njene zmogljivosti. Odgovornost za ohranjanje zdravja prebivalstva je treba bolj kot kadarkoli prenesti tudi na druge deležnike, t.j. na posameznika, lokalne skupnosti, socialne partnerje in delodajalce.
Ker večina odrasle populacije preživi pretežen del svojega aktivnega časa na delovnem mestu, predstavlja delovno okolje eno najustreznejših in najdaljnosežnejših vstopnih točk do posameznika in idealno mesto za izvajanje programov promocije zdravja.
Kljub številnim koristim vlaganja v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in kljub zakonski obvezanosti so slovenski delodajalci, ki izvajajo promocijo zdravja skladno z zakonom, še vedno v manjšini. Razlogi za to so ne le v prenizki ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša, temveč tudi v težavah pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega so izdatki, ki jih delodajalci namenjajo za te ukrepe, neugodno davčno obravnavani. Ustrezna davčna politika bi lahko pripomogla k večjemu vlaganju delodajalcev v zdravje zaposlenih oziroma v programe promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. To bi po drugi strani imelo pozitivne posledice ne le za posameznike in delodajalce, temveč tudi (predvsem) za državo oziroma državno blagajno in družbo nasploh.
Zaradi zavedanja pomembnosti obravnavane tematike države članice EU in oblikovalci politik, ob pomoči Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, razvijajo rešitve, ki bi se lahko, upoštevajoč nacionalni pravni red, uvedle z namenom razbremenitve delodajalcev in delavcev pri vlaganju v varno in zdravo življenje in delovno okolje. V nalogi so preučene in predlagane možne rešitve ter predlogi sprememb davčnopravne zakonodaje.</dc:description><dc:publisher>[M. Šoba Tovšak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-22 17:26:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>58596</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
