<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58605"><dc:title>Neposredne tuje naložbe Slovenije na Hrvaškem in v Srbiji</dc:title><dc:creator>Kiseljak,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neposredne tuje investicije</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>Srbija</dc:subject><dc:description>Podjetja, ki poslujejo na majhnih trgih, kot je slovenski in stremijo k dolgoročni rasti in razvoju, ki sta pogojena z znanjem, motivacijo in kapitalom, morajo poslovati preko svojih meja, se internacionalizirati. Ko se veča obseg mednarodnih transakcij kapitala, produktov in storitev ter se meje krhajo in izginjajo, vidimo zametke skupnega, enega, svetovnega, globalnega trga. Vsako podjetje mora pred vstopom na tuji trg proučiti možnosti ter tveganja in ugotoviti realnost pričakovanj. Na teh trgih je prisotna večja konkurenca, predvsem s strani večjih multinacionalk, ki obvladujejo vedno večji tržni delež. Slovenska podjetja, ki se odločajo za poslovanje na tujem, se soočajo s temi tokovi in jih skušajo obdržati znotraj svojega vplivnega območja. V časih Jugoslavije je obstajal en skupni trg, ki je po njenem razpadu za nas postal tuji trg. Po stabilizaciji političnih razmer so se spet začele tkati skrhane vezi in vlaganja na trga Hrvaške in Srbije so se spet vzpostavila. Na podlagi ugotovljenih podatkov lahko rečemo, da so bile slovenske NTI na Hrvaško in v Srbijo v porastu vse do leta 2008, ko je svetovno gospodarstvo zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Po tem letu je zaznati manjši, a nikakor drastičen upad slovenskih NTI na obeh trgih. Slovenija več vlaga na Hrvaško kot v Srbijo, saj se je Srbija kasneje ločila od totalitarnega režima. V prizadevanjih k približevanju evropskim integracijam obe državi sproščata državne omejitve ter administrativne ovire in postajata atraktivni lokaciji tako za slovenske investitorje kot za investitorje iz ostalih držav. Obe državi predstavljata potencial za vlaganje, Hrvaška predvsem v turizem, Srbija pa v infrastrukturo in industrijo. Obe ostajata dve največji gostiteljici slovenskih investicij v tujini in verjetno bosta zaradi svojih prednosti, ki izvirajo iz zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih podobnosti, še dolgo ti dve poziciji tudi zadržali.</dc:description><dc:publisher>[I. Kiseljak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-22 22:38:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58605</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
