<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58614"><dc:title>Koncept idile v Bartolovi kratki prozi</dc:title><dc:creator>Pozvek,	Klementina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeh Steger,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vladimir Bartol</dc:subject><dc:subject>kratka proza</dc:subject><dc:subject>idila</dc:subject><dc:subject>locus amoenus</dc:subject><dc:subject>podeželska idila</dc:subject><dc:subject>planinska idila</dc:subject><dc:subject>nočna idila</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Koncept idile v Bartolovi kratki prozi je Bartolova izbrana kratka proza obravnavana skozi vidik idile, tj. slikovitega prostorsko-statičnega opisa človekovega harmoničnega sobivanja z naravo. Ta se v besedilih pojavlja le v posameznih prvinah in je skoraj vselej porušena, kar izhaja iz avtorjeve izrazito ne-sentimentalistične usmerjenosti. Prevladujeta podeželska (podeželje v opoziciji z mestom) in planinska idila ter nočna idila, ki skupaj z gozdnimi stezami tvori pogost kronotop. Bartol je idilo in njeno razgradnjo oblikoval tudi s simbolno vlogo barv in živali ter z vnašanjem fantastičnih elementov v dogajalni prostor. Idilični prostori, zlasti vrtovi, se pojavljajo v sanjah, ki so imele pomembno vlogo tako v Bartolovem življenju kot pri njegovem literarnem ustvarjanju.</dc:description><dc:publisher>[K. Pozvek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-23 16:33:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58614</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
