<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58630"><dc:title>PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN DEŽELNIH TVEGANJ MEHIKE IN INDONEZIJE</dc:title><dc:creator>Nipič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korez Vide,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovno okolje</dc:subject><dc:subject>PEST analiza</dc:subject><dc:subject>deželno tveganje</dc:subject><dc:subject>Mehika</dc:subject><dc:subject>Indonezija</dc:subject><dc:description>Podjetje, ki načrtuje poslovanje na tujih trgih, se mora najprej seznaniti s splošno stabilnostjo makroekonomskega okolja izbranih držav. Eden izmed najbolj znanih in uporabnih pristopov k raziskovanju poslovnega okolja je PEST-analiza, s katero analiziramo makroekonomske dejavnike, ki mnogokrat vplivajo na uspešnost podjetja pri vstopanju na nepoznan trg. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje ter deželna tveganja Mehike in Indonezije. V prvem delu smo predstavili pojem poslovnega okolja ter njegove sestavine, PEST-analizo ter pojem deželnega tveganja. V drugem delu smo se osredotočili na podrobnejšo analizo obeh držav in predstavili ekonomsko, politično, družbeno-kulturno in tehnološko okolje obeh držav ter njuna deželna tveganja. V zadnjem delu diplomskega dela smo primerjalno analizirali obe državi iz vidikov dimenzij poslovnega okolja ter deželnih tveganj. S pomočjo sekundarnih podatkov smo preverjali, ali Mehika zaradi svoje razvitejše industrije ponuja več poslovnih priložnosti kot Indonezija, in ali je vstop na indonezijski trg zaradi obsežnejše birokracije zahtevnejši kot vstop na mehiški trg.</dc:description><dc:publisher>[M. Nipič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-24 11:26:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58630</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>