<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58663"><dc:title>PRIMERJAVA PROCESOV SANACIJE SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA S TUJIMI PRAKSAMI V EU</dc:title><dc:creator>Brodnjak,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>sanacija bančnih sistemov</dc:subject><dc:subject>finančna pomoč</dc:subject><dc:subject>slaba banka</dc:subject><dc:description>Naloga banke kot finančne institucije je predvsem uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po denarju. Vključenost bank v gospodarstvo države pomembno vpliva na njeno optimalno delovanje in rast z zagotavljanjem likvidnosti gospodarskih subjektov. V primeru različnih odklonov od normalnega delovanja bančnega sistema je interes držav, da bankam pomagajo iz likvidnostnih težav. Oblika in višina pomoči se med državami lahko zelo razlikuje zaradi finančne sposobnosti in različne zakonodaje. To je razvidno iz načinov reševanja zadnje globalne finančne krize, ki jo je sprožil zlom ameriškega nepremičninskega in finančnega trga leta 2007. V diplomskem delu bomo podrobneje predstavili vzroke in dejavnike za nastanek bančnih kriz v izbranih državah Evropske unije ter pristope k reševanju njihovih bančnih sistemov, s poudarkom na sanaciji slovenskega bančnega sistema in njegove stabilizacije v prihodnosti.  Različni sanacijski pristopi držav so privedli do bolj ali manj uspešnih rešitev v smislu sanacije bank. Uspešnost sanacij v posameznih državah je težko oceniti glede na to, da procesi sanacije v nekaterih državah še potekajo.</dc:description><dc:publisher>[G. Brodnjak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-25 08:00:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
