<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58672"><dc:title>Merjenje uspešnosti davčnega organa</dc:title><dc:creator>Žunić,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Uspešnost</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>kazalniki</dc:subject><dc:subject>sistemi merjenja uspešnosti</dc:subject><dc:subject>benchmarking.</dc:subject><dc:description>Merjenje uspešnosti davčnim organom omogoča spremljanje svojega delovanja in upravljanje organizacije v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Rezultati merjenja se kažejo v naboru kazalnikov, ki posegajo v finančna in nefinančna področja delovanja davčnega organa, podajajo informacije v kvalitativni in kvantitativni obliki, ter prikazujejo stopnjo učinkovitosti in uspešnosti na strateški, operativni ter individualni ravni. Dodatna vloga merjenja uspešnosti davčnih organov se kaže tudi kot orodje za dokazovanje upravičenosti porabe proračunskih sredstev, ter zagotavljanje transparentnosti in odgovornosti.
Za namene merjenja je potrebno vzpostaviti sistem merjenja uspešnosti, ki vsebuje davčnemu organu prilagojene kazalnike, ti pa temeljijo na prej postavljenih ciljih organizacije. Pod okriljem nekaterih organizacij, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija, ipd. so nastala določena orodja, ki davčnim organom omogočajo merjenje in ocenjevanje uspešnosti. Ta orodja delimo v dve skupini in sicer: ocenjevalni okvirji za ocenjevanje uspešnosti posameznega davčnega organa, ter baze podatkov o davčnih organih. Ocenjevalni okvirji vsebujejo nabor kazalnikov, ki jih davčni organi lahko uporabijo pri merjenju svoje uspešnosti, baze podatkov pa so uporabno orodje za medsebojno primerjavo delovanja nacionalnih davčnih organov.
Primerjalna analiza ali benchmarking davčnim organom z analiziranjem dela drugih davčnih organov in njihovih delovnih praks, omogoča dostop do informacij, ki bodo pripomogle pri procesu izboljševanja delovanja davčnega organa. Zaradi razlik v strukturi in organiziranosti davčnih organov, ter drugačnih pristojnostih in zadolžitvah, primerjanje delovanja davčnih organov v nekaterih primerih ni mogoče. V teh primerih je primerno porazdeliti davčne organe s podobnimi lastnostmi po skupinah, ter nato znotraj teh skupin izvajati primerjalno analizo.</dc:description><dc:publisher>[D. Žunić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-25 10:46:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58672</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>