<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58683"><dc:title>Teorija izgledov in njen pomen</dc:title><dc:creator>Brajić,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sruk,	Vida	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija izgledov</dc:subject><dc:subject>odnos do tveganja</dc:subject><dc:subject>sheme nagrajevanja</dc:subject><dc:subject>finančna kriza.</dc:subject><dc:description>Tabela 1 prikazuje odnos do tveganega vedenja. V kvadrantu levo zgoraj vidimo »risk seeking« vedenje, torej tvegano vedenje, saj je povprečen individuum indiferenten med gotovim izidom 14 in izidom 100 z verjetnostjo 5 %. Pričakovana vrednost je v tem primeru 5 in opazovanje nakazuje tveganju naklonjeno vedenje.
Poleg tega v tabeli vidimo tudi štiristranski vzorec odnosa do tveganega vedenja. To pomeni, da je za dobitke in izgube z majhno verjetnostjo vedenje tveganju nenaklonjeno. Praktični primer tega je dejstvo, da je igralništvo, kjer so dobitki malo verjetni, zelo priljubljeno. Naklonjenost tveganju za izgube, za katere je verjetnost velika, pa je v skladu s trendom tveganega vedenja, da bi se izognili zanesljivi izgubi (Fox in Tversky, 1995). 
3.3	Uokvirjanje in teorija izgledov
Eden od pomembnejših prispevkov teorije izgledov je njen vpliv na predpostavko nespremenljivosti opisa (description invariance). Ta predpostavka pravi, da ni pomembno, kakšna je oblika opisa izgleda, saj ne vpliva na funkcijo koristnosti posameznika. Ta predpostavka je tudi sicer eden izmed postulatov teorije racionalne izbire. Raziskave na področju vedenjske ekonomije so pokazale, da je okvir problema odločanja zelo pomemben za odločitev odločevalca. 
Kahneman in Tversky sta to pokazala v znanem primeru (eksperimentu) »azijske bolezni« (Asian diseas problem). Imela sta dve eksperimentalni skupini, ki sta jima predstavila enak hipotetičen primer, postavljen v dva različna okvira. Prvi skupini so rekli, da se država pripravlja na izbruh azijske bolezni, v kateri bo umrlo 600 ljudi. Eni skupini so rekli, da je program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi rešenih  (okvir preživetja), drugi skupini pa so rekli, da bo  program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi zaradi bolezni umrlo (okvir umrljivosti). Prva skupina (t. i. skupina pozitivnega okvirja) se je odločala med programom A, ki je pomenil, da bo zagotovo rešenih 200 ljudi in programom B, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da bo rešenih 600 ljudi in 66,6 % verjetnost, da ne bo rešen nihče. Druga skupina (t. i. skupina negativnega okvirja) pa se je odločala med programom C, ki je pomenil, da bo zagotovo (100 %) umrlo 400 ljudi, in programom D, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da ne bo nihče umrl in 66,6 % verjetnost, da bo umrlo 600 ljudi. V prvi skupini pozitivnega okvirja je 72 % ljudi izbralo program A (ki je manj tvegan v primerjavi z B), v drugi skupini pa je 78 % udeležencev izbralo program D (ki je bolj tvegan v primerjavi s C). Eksperiment je pokazal, da so preference individualnega subjekta odvisne od okvirja odločanja (koristi ali izguba), čeprav sta obe izbiri matematično enaki. Posamezniki različnim izgledom pripisujejo različne uteži, saj je tak način procesiranja informacij enostavnejši (Kehneman in Tversky, 1979). 
3.4	Učinek zrcaljenja
Kahneman in Tversky (1979, 268) sta v eksperimentih pojasnila tudi, kako na odločitve vpliva dejstvo, kakšne so verjetnosti prejemkov oziroma izgub. Načeloma ljudje v okviru koristi nismo naklonjeni k tveganju, v okviru izgub pa je nagnjenost k tveganju večja. 
V enem izmed eksperimentov sta avtorja ugotovila, da je v primeru izbire med dvema pozitivnima loterijama, loterijo A s 100 % gotovim dobičkom 3000 $ in loterijo B s 80 % možnostjo prejemka 4000 $ in 20 % možnostjo prejemka 0, 80 % udeležencev izbralo gotov dobiček (loterijo A). 
V drugem primeru, ko pa sta bili na voljo dve negativni loteriji (loterija A: 80 % verjetnost izgube 4000 $ in 20 % verjetnost izgube 0, loterija B: 100 % izguba 3000), je 92 % udeležencev izbralo loterijo A. V obeh primerih je bila izbrana loterija tista z manjšo pričakovano vrednostjo. 
Bistvo eksperimenta je dejstvo, da se preference obrnejo, ko se spremeni predznak prejemkov (Kahneman in Tversky, 1992, 306). Ta pojav sta imenovala reflection effect oziroma učinek zrcaljenja in je ena izmed najpomembnejših posledic teorije izgledov.</dc:description><dc:publisher>[M. Brajić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-25 12:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
