<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58733"><dc:title>Primerjalna presoja izterjave terjatev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji</dc:title><dc:creator>Šenveter,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutar Skerbinjek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>načini izterjave terjatev</dc:subject><dc:subject>plačilna nedisciplina</dc:subject><dc:subject>instrumenti zavarovanja plačil</dc:subject><dc:subject>plačilna nedisciplina v Evropi.</dc:subject><dc:description>Z izterjavo terjatev se srečujejo podjetja v vseh državah, saj je plačilna nedisciplina naraščala vse od pojava gospodarske krize pa do leta 2013, ko se je stanje začelo zelo počasi izboljševati.
Da bi se podjetja izognila potrebi po izterjevanju neplačanih terjatev, imajo na voljo kar nekaj instrumentov. Kot prvo, naj preverijo svojega poslovnega partnerja in naročijo njegovo bonitetno oceno, kot drugo pa naj svoje terjatve primerno zavarujejo. Če bi se vse dosledno izvajalo, bi plačilno nedisciplino lahko skoraj povsem izkoreninili.
Ko se primer nepravočasno poplačanih terjatev vseeno pojavi, je potrebno ukrepati čim prej, zato mora podjetje redno spremljati svoje terjatve in ob pojavu zamude nemudoma ukrepati. Tudi pri izterjavi zapadlih terjatev imajo podjetja veliko različnih možnosti. Vse se uporabljajo v vseh treh raziskovanih državah, razlika pa je pri hitrosti ukrepanja ob pojavu neplačane zapadle terjatve in seveda tudi v miselnosti podjetnikov. Naše severne sosede veliko dajo na svoje dobro ime, zato do nepravočasnega poravnanja obveznosti ne pride brez razloga, kot je v Sloveniji to skoraj že vsakodnevna praksa.</dc:description><dc:publisher>[A. Šenveter]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-26 00:14:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
