<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58750"><dc:title>Obvladovanje kreditnega tveganja v majhnem podjetju X</dc:title><dc:creator>Pešti,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič,	Franjo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kreditno tveganje</dc:subject><dc:subject>finančna nedisciplina</dc:subject><dc:subject>instrumenti zavarovanja</dc:subject><dc:subject>izterjava</dc:subject><dc:subject>obvladovanje kreditnega tveganja.</dc:subject><dc:description>Plačilna nedisciplina je v Sloveniji že dalj časa zelo razširjena. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki jih je objavil AJPES (2016), kjer lahko vidimo, da je bilo v mesecu marcu 2016 v Sloveniji 4.866 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, povprečen dnevni znesek teh obveznosti pa je bil kar 335.478.000 EUR. Primerjava s prvima dvema mesecema istega leta kaže manjši porast števila  pravnih oseb z zapadlimi obveznostmi, višina obveznosti pa se je malenkost znižala.

Podjetja za izdelke ali storitve, ki jih prodajo svojim kupcem, plačila navadno ne dobijo takoj, ampak kupcem odobrijo različno dolg odlog plačila. Primerjava z Avstrijo kaže, da ta v Sloveniji znaša v povprečju 70 dni in več, v Avstriji pa večinoma 30 dni. Odlog plačila za prodajalca pomeni kreditno tveganje, ki predstavlja možnost izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupca do prodajalca. Kreditno tveganje pa lahko v podjetju obvladujemo s sprejetjem in doslednim izvajanjem ustrezne kreditne politike. 

Primerjava koeficienta vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih poslovnih obveznosti za leto 2014 kaže, da je proučevano manjše podjetje X terjatve dobilo poravnane v povprečju v 94 dneh, obveznosti pa je poravnavalo v 70 dneh. V panogi, v katero spada proučevano podjetje, pa so se terjatve poravnavale v povprečju v 70 dneh, obveznosti pa v 81 dneh. Proučevano podjetje X svojim kupcem odobrava predolge odloge plačil, svojih terjatev nima zavarovanih, postopek izterjave se začne šele po določenem času in ne takoj ob zapadlosti terjatev, kar vse povečuje kreditno tveganje.

Plačilna disciplina v Sloveniji je že dalj časa slaba in tudi ni pričakovati njenega hitrega in občutnega izboljšanja, zato predlagam vodstvu podjetja X, da spremeni politiko kreditiranja kupcev, postopek izterjave je treba sprožiti takoj ob zapadlosti terjatve, zavarovati bo potrebno terjatve vsaj do večjih kupcev.  Najprimernejše za podjetje pa bi bilo zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.</dc:description><dc:publisher>[T. Pešti]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-26 09:46:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58750</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
