<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58800"><dc:title>Optimizacija financiranja MSP v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Božnik,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič,	Franjo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>MSP</dc:subject><dc:subject>viri financiranja</dc:subject><dc:subject>bančno financiranje</dc:subject><dc:subject>državna pomoč</dc:subject><dc:subject>EU viri financiranja</dc:subject><dc:description>V Sloveniji kakor tudi v EU so mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) najštevilčnejša in zelo pomemben člen gospodarstva saj predstavljajo kar 99,8 % aktivnih podjetij, zato jim velik pomen in pozornost namenja politika države, Evropska unija in nenazadnje banke.  V tem diplomskem delu sem opisala predvsem zunanje vire financiranja, kateri predstavljajo večji problem pri dostopnosti za MSP, tako sem se dotaknila financiranja s pomočjo bank in pridobitev sredstev s pomočjo javnih razpisov Podjetniškega sklada in SID banke. 
V času finančne krize so država in EU bile primorane začeti izvajati programe ukrepov za spodbujanje podjetništva in bančnega sistema. Z dokapitalizacijo bank je država banke vrnila v bančni sektor, ki je še kako pomemben za finančno poslovanje MSP. Po vseh raziskavah MSP še vedno v največji meri posežejo po bančnih virih financiranja, po bančnih posojilih v 40% in po lizingu v 37%. EU pa si prizadeva, da se ta trend spremeni in MSP posežejo tudi po nebančnem financiranju, čemur si prizadeva ustvariti enoten kapitalski trg.
Cilj evropske unije je dvigniti konkurenčnost do leta 2020, čemur je namenjeno vrsto programov in finančnih spodbud za MSP. Preučila sem možnosti pridobitve finančnih sredstev iz programov spodbude MSP za podjetje v katerem sem zaposlena, ter prišla do spoznanja, da drugih možnosti, razen najetje ugodnejšega kredita z subvencionirano obrestno mero, nimamo. Na subvencije in spodbude iz EU skladov so opravičena samo podjetja, ki so visoko tehnološko razvita, razvojno naravnana in strmijo k internacionalizaciji. V bodoče morajo države posebno pozornost nameniti mikro podjetjem, saj so glede na raznolikost in velikost specifična. Priprava programov naj bo prilagojena za finančno podporo tem podjetjem.</dc:description><dc:publisher>[B. Božnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-27 07:55:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58800</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
