<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58840"><dc:title>DAVČNO PRAVNI POLOŽAJ UPNIKOV V INSOLVENČNIH POSTOPKIH V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Libenšek,	Mihaela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovanovič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>insolventnost</dc:subject><dc:subject>postopek</dc:subject><dc:subject>dolžnik</dc:subject><dc:subject>upnik</dc:subject><dc:subject>terjatve</dc:subject><dc:description>Zadnje desetletje je  poslovno okolje zaznamovala svetovna gospodarska kriza.  Velike spremembe v obsegu poslovanja, izgube trgov, plačilna nedisciplina in  prezadolženost so stalnica, ki krojijo usodo družb. Tiste, ki svojega poslovanja ne prilagodijo okoliščinam, se znajdejo v insolventnih postopkih. Če ukrepajo pravočasno, je velika možnost, da z reorganizacijo rešijo svoj obstoj in nadaljujejo poslovanje. V kolikor tega niso sposobne, je dolgotrajna insolventnost zanje običajno usodna. Stečaji številnih družb zavirajo gospodarsko rast in razvoj ter povzročajo veliko brezposelnost. Naš namen v tem delu pa je predstaviti, kakšne posledice imajo  insolventni postopki na terjatve upnikov v teh postopkih. V Sloveniji ureja to področje Zakon o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in v delu smo predstavili, kakšne pravne posledice ima na terjatve upnikov v različnih  postopkih insolventnosti, ki so navedeni v tem zakonu. Prikazali smo, kaj mora storiti upnik, ko se njegov dolžnik znajde v insolventnem postopku ter kako je obravnavana njegova terjatev skozi postopek z računovodskega in davčnega vidika. Z analizo posameznih insolventnih postopkov v Sloveniji smo prikazali njihovo  reševanje postopkov, jo primerjali s podatki drugih držav članic EU ter opozorili na nesorazmerje med številom prejetih in rešenih zadev. Kako vplivajo prijavljene terjatve v insolventni postopek na finančni položaj družbe, smo prikazali  s primerom iz prakse. Iz celotne obravnave v tem delu smo prišli do zaključka, da je mogoče z ustrezno harmonizacijo zakonodaje izboljšati položaj upnikov  v teh postopkih.</dc:description><dc:publisher>[M. Libenšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-28 02:10:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58840</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
