<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58853"><dc:title>VPLIV EKONOMSKIH IN POLITIČNIH DEJAVNIKOV NA GIBANJE TURŠKE LIRE</dc:title><dc:creator>Rejic,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič,	Franjo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>turška lira</dc:subject><dc:subject>devizni tečaj</dc:subject><dc:subject>ekonomski dejavnik</dc:subject><dc:subject>politični dejavnik</dc:subject><dc:description>Turčija je bila v  zadnjem desetletju večkrat predstavljena kot zgled uspešnih držav v razvoju. Njeno gospodarstvo je med letoma 2002 in 2006 doseglo velik uspeh s povprečno letno rastjo 7,2 odstotka. Zasluge za uspeh lahko pripišemo uspešno izpeljanim reformam ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so pomagale prebroditi hudo finančno krizo leta 2001. Z visoko gospodarsko rastjo ter velikostjo je njeno gospodarstvo postalo eno izmed 20 največjih na svetu. Po več kot dveh desetletjih boja z visoko inflacijo, ki je med letoma 1990 in 2001 v povprečju znašala kar 75 odstotkov, je Turčija vstopila v obdobje enomestne inflacije in denominirala svojo valuto.
Žal je v zadnjem času slika precej drugačna. Iz države, ki so jo postavljali za zgled ostalim državam v razvoju, se je spremenila v državo, ki polni naslovnice z zgodbami o ekonomski in politični nestabilnosti ter finančni ranljivosti. Upad tujih investicij za 9,5 milijard USD od leta 2007 ter naraščajoča inflacija, ki se trenutno giblje blizu 10 %, se odražata tudi na njeni valuti, ki je v desetih letih (do leta 2014) v primerjavi z evrom depreciirala za kar 67 %. V letu 2014 je Turčija dosegla le 2,9-odstotno rast, medtem ko se njeni tekmici Indija in Kitajska lahko pohvalita z zavidljivimi 7,5 in 7,4 odstotki. Državi, ki ima najdaljši staž v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, se kopičijo tudi težave v odnosih s sosedami. Vlada zaenkrat še ni sprejela potrebnih strukturnih reform, s katerimi bi zmanjšala odvisnost od tujih investicij, znižala stopnjo inflacije, pospešila izvoz ter povrnila moč turški liri.</dc:description><dc:publisher>[T. Rehic]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-28 13:47:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
