<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58897"><dc:title>Strategije opuščanja izdelkov v podjetjih KLI-MAX in STUDIO 3.14</dc:title><dc:creator>Auguštiner,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>asortiment podjetja</dc:subject><dc:subject>življenjski cikel izdelka</dc:subject><dc:subject>sprožilci sprememb</dc:subject><dc:subject>analiza problematičnih izdelkov</dc:subject><dc:subject>strategije opuščanja izdelkov</dc:subject><dc:description>Nadzor nad asortimentom podjetja je ključnega pomena za optimizacijo poslovanja. Da bi podjetje delovalo karseda optimalno, se mora zavedati, kje na grafu življenjskega cikla se nahaja vsak izdelek iz asortimenta, ter s pomočjo različnih analiz ugotoviti, kateri izdelki so problematični. Te izdelke mora ponovno oceniti in se odločiti za spremembe, revitalizacijo ali opustitev. V okviru svojega delovanja pa se lahko podjetje odloči za različne strategije opustitve izdelka. 
Na primeru dveh podjetij samostojnih podjetnikov sem preučil aktivnosti na področju opuščanja izdelkov in storitev, ugotovil, katere storitve sta podjetji opustili in katere strategije sta pri tem uporabili. Za zaznavanje problematičnih storitev sta podjetnika uporabljala različne sprožilce sprememb in različne kriterije. Najpogostejši stategiji, ki sta ju podjetnika uporabila, sta bili takojšnja opustitev in strategija okleščenja z dodajanjem posebne vrednosti storitve. Podjetnikoma sem približal pomembnost opuščanja izdelkov in storitev ter jima predstavil možnosti izbire, ko se bosta v prihodnosti spet srečala s problematičnimi izdelki.</dc:description><dc:publisher>[J. Auguštiner]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-29 13:11:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
