<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=58905"><dc:title>DAVČNA MORALA SLOVENSKIH MALIH PODJETNIKOV</dc:title><dc:creator>Okorn,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davek</dc:subject><dc:subject>davčna morala</dc:subject><dc:subject>davčna disciplina</dc:subject><dc:subject>podjetnik</dc:subject><dc:description>Davek je dajatev, določena z zakonom. Plačujejo ga pravne in fizične osebe in ne glede na njihov materialni položaj, je prisoten odpor do plačevanja. 

"Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti" (Čoklec, Križman, 2014, str. 47).

Oblikovanje davčne morale je dolgoročni proces, tako z vidika obsega, kot tudi z vidika vsebine. Pri posameznih narodih se je davčna morala skozi zgodovino, glede na vsebino in obseg spreminjala. Na slovenskem prostoru se je vrednostni sistem davčne morale po osamosvojitvi spremenil tako, da je davčna morala postala davčna utaja. Zaradi tega je potrebno narediti vse, da se bosta vrednostni sistem in prepričanja spremenila, tako, da bo davčna utaja postala družbeno nesprejemljiva. Za spremembo le tega, pa je potrebna sprememba davčne miselnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Okorn]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-29 17:34:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>58905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
