KONTROLING V ZAVAROVALNICI IN SOLVENTNOST IIVrhovšek, Doris (Avtor) Mlinarič, Franjo (Mentor) kontrolingzavarovalništvozakonodajaSolventnost IIZ letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na področju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poročanja in poročanja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem povečanje varnosti zavarovancev. Omogoča celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odločitev, pripravljenost na nepričakovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja. Zakonodaja Solventnost II je sestavljena iz treh stebrov. Prvi steber - kvantitativne zahteve zagotavlja, da zavarovalnica razpolaga z zadostno višino sredstev v primeru nepričakovanih dogodkov. Drugi steber – kvalitativne zahteve opredeljuje kaj lahko zavarovalnica naredi, da se zavaruje pred nepričakovanimi dogodki. Tretji steber – zahteve v zvezi s poročanjem in razkritji nalaga zavarovalnici, da razkrije s čim razpolaga, kakšne so njene potrebe in kakšni procesi se izvajajo. Osrednja sestavina nove zakonodaje je zahteva za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA). Zavarovalnica v procesu ORSA oceni vsa pomembna tveganja, ki bi lahko vplivala na njeno delovanje tako z ekonomskega kot zakonodajnega vidika, pri čemer so tveganja tako merljiva kot nemerljiva. ORSA osvetljuje odnos med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj. Namen ORSE je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter, da se poslovna strategija določa ob polnem zavedanju tveganj in z njimi povezanih kapitalskih zahtev. Nova zakonodaja prinaša spremembe načina izvajanja in vsebine aktivnosti katerih skrbnik je kontroling. To sta predvsem aktivnost načrtovanja in aktivnost poročanja. Največji del zakonskih zahtev je povezani s procesom načrtovanja in ORSO. Proces načrtovanja in ORSA sta povezana dvosmerno. Rezultat procesa načrtovanja je predviden profil tveganj v obdobju poslovnega načrtovanja, ki je vhodni podatek za izdelavo ORSE. Rezultati procesa ORSE pa omogočajo zavarovalnici, da preveri ali je poslovna strategija ustrezna, torej ali bo imela zavarovalnica v prihodnosti dovolj primernih lastnih virov sredstev, da bo lahko pokrila kapitalske zahteve. Če temu ni tako mora zavarovalnica ponovno pretehtati poslovni načrt ter izvesti določene spremembe oziroma prilagoditve.D. Vrhovšek20162016-05-01 20:26:31Magistrsko delo58935sl