<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59042"><dc:title>ODGOVORNOST MEDICINSKE SESTRE ZA NASTANEK RAZJEDE ZARADI PRITISKA</dc:title><dc:creator>Mertelj,	Otilija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Razjeda zaradi pritiska</dc:subject><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>pacientove pravice</dc:subject><dc:subject>varna oskrba</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Razjeda zaradi pritiska (RZP) kljub kakovostnejši in varnejši oskrbi ter izboljšanju in nadgradnji pripomočkov za zmanjševanje in razbremenitev pritiska še vedno predstavlja problem. Medicinske sestre z izvedbo preventivnih ukrepov vplivajo na varnost pacienta in skušajo do največje možne mere zmanjšati tveganje za nastanek RZP. Obenem pa za svoje delo prevzemajo tudi etično, strokovno, moralno in kazensko odgovornost.

Cilj: Raziskati mnenje, ali se z ustrezno preventivo lahko prepreči nastanek RZP, ali je poznavanje odgovornosti in zakonodaje, ki posega na področje zdravstvene nege s strani  medicinskih sester, zadostno. Želeli smo ugotoviti, kako anketirani rešujejo etične dileme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu na področju preventive. 

Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS.

Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da 72,5 % vprašanih meni, da z ustrezno preventivo lahko preprečimo 80 % RZP. Večina vprašanih (71,7 %) se zaveda kazenske odgovornosti v primeru neustreznega izvajanja preventive, kar 26,7 % pa jih o tem nikoli ni razmišljalo, ker vedno delajo v dobro pacienta, 1,7 % jih meni, da niso odgovorni. Zakonodaja, ki ureja področje zdravstvene nege, je med anketiranimi slabo poznana s PV (2,76). Zakon o pacientovih pravicah (2008) anketirani poznajo dobro PV (3,61) in Kodeks etike s PV (3,91).

Največ anketiranih — 66 (22,1 %) je mnenja, da v primeru neizvedenih preventivnih aktivnosti nosijo etično in moralno odgovornost, 55 (19,93 %) jih meni, da so odgovorni za poslabšanje zdravstvenega stanja, 50 (18,12 %) da prevzemajo strokovno odgovornost. Pri reševanju etičnih dilem v večini primerov vključijo koordinatorja za oskrbo ran in ne zdravnika, kot smo predvidevali.

Sklep: Člani negovalnega tima se zavedajo pomembnosti ukrepov preventive RZP, kot tudi odgovornosti v primeru neizvajanja le-teh. Kljub uvajanju pravične kulture v zdravstvene organizacije je še vedno potrebno poznavanje slovenske zakonodaje, predvsem pa Zakona o pacientovih pravicah.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-03 11:47:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59042</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
