<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59059"><dc:title>NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH</dc:title><dc:creator>Potrč,	Daniel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sekularna stagnacija</dc:subject><dc:subject>gospodarska rast</dc:subject><dc:subject>ničelna spodnja meja</dc:subject><dc:subject>agregatno povpraševanje</dc:subject><dc:subject>agregatna ponudba</dc:subject><dc:subject>Alvin Hansen</dc:subject><dc:subject>Lawrence Summers</dc:subject><dc:description>Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje.
V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere  novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.</dc:description><dc:publisher>[D. Potrč]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-03 14:02:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>