<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59093"><dc:title>Reforme v državah PIIGS</dc:title><dc:creator>Kacafura,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Reforme</dc:subject><dc:subject>evroobmočje</dc:subject><dc:subject>Portugalska</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>Irska</dc:subject><dc:subject>Grčija</dc:subject><dc:subject>Španija</dc:subject><dc:description>Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo.
V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.</dc:description><dc:publisher>[V. Kacafura]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-04 08:49:23</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
