<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59117"><dc:title>Mednarodni protipravni odvzem otroka - učinkovitost delovanja centralnega izvršilnega organa</dc:title><dc:creator>Peteržinek,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mednarodni protipravni odvzem otroka</dc:subject><dc:subject>Centralni izvršilni organ</dc:subject><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>hitrejši postopek odločanja o vrnitvi otroka</dc:subject><dc:subject>hitrejša izvršitev pravnomočne odločbe.</dc:subject><dc:description>Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja s točke a na točko b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomske eksistence, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti. 

Magistrska naloga se ukvarja s problematiko, ko te zakonske in zunajzakonske zveze propadejo, v njih pa so se rodili otroci, in seveda samo v primeru, če so ti otroci mladoletni in jih je eden izmed partnerjev nacionalno mešanega zakona ali zunajzakonske zveze odpeljal v drugo državo (po navadi državo, iz katere je bil partner pred preselitvijo), a ni ta, kjer je družina nazadnje imela skupno stalno prebivališče. V takem primeru govorimo o mednarodnem protipravnem odvzemu otroka. 

Navedeno dejanje ni ugrabitev, ker partner, ki je otroka protipravno odvzel, ne zahteva zanj določene protiusluge oziroma določenega dejanja od svojega partnerja, s katerim je živel v zakonski ali zunajzakonski zvezi. 

V primeru, da je izveden mednarodni protipravni odvzem otroka, se vsi udeleženci, ki jih to dejanje zadeva, znajdejo v situaciji, ki jih urejajo mednarodni, evropski in nacionalni pravno zavezujoči akti. Pravni akti urejajo predstavljeno materijo, ker je to primer kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter predstavlja protipravno dejanje, ki je sankcionirano.

Pomembno nalogo ima v teh primerih ob velikem številu institucij, ki v teh postopkih sodelujejo, tudi Centralni izvršilni organ (v nadaljevanju: CIO), ki deluje v okviru Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). 

Magistrsko delo se osredotoča na učinkovitost CIO, ki je med nastajanjem naloge preučena. Za ta namen je izvedena analiza določenih segmentov slovenskega CIO v primerjavi s tujimi CIO, preučeno je sodelovanje CIO z ostalimi institucijami, ki sodelujejo pri mednarodnih protipravnih odvzemih otrok in prikazane so možnosti nadgradnje CIO, ki bi imele rezultat v večji hitrosti pri postopkih vrnitve otroka in izvršitvah pravnomočnih odločb v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Tovrstna možnost nadgradnje se obeta v mediaciji in upoštevanju obstoječe sodne prakse sodišč na mednarodni, evropski in nacionalni ravni.</dc:description><dc:publisher>M. Peteržinek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-04 18:39:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>59117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
