<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59202"><dc:title>ZAVRNITEV VRNITVE OTROKA PO HAAŠKI KONVENCIJI O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROKA</dc:title><dc:creator>Jovanovič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>mednarodna ugrabitev</dc:subject><dc:subject>protipraven odvzem</dc:subject><dc:subject>protipravno zadržanje</dc:subject><dc:subject>načelo največje koristi otroka</dc:subject><dc:subject>Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otroka</dc:subject><dc:subject>Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003.</dc:subject><dc:description>Do pojava mednarodne starševske ugrabitve otroka pride v trenutku, ko en od staršev otroka protipravno odpelje v tujino oz. ga protipravno zadržuje v tujini, in na ta način ne samo krši pravico drugega starša do varstva, vzgoje in stikov s skupnim otrokom, ampak obenem krši tudi pravico otroka do osebnega odnosa in stikov z obema staršema. 

Ena pomembnejših pravic vsakega otroka je namreč prav pravica živet s svojimi starši, poleg tega pa je tudi starševska skrb, razen izjemoma, pravica in dolžnost obeh staršev, tako matere kot očeta in jo morata izvrševati oba. 

Družina je ne samo osnovna celica družbe, ampak tudi pomemben družbeni sistem, njene glavne funkcije pa poleg biološke, tudi psihološka in sociološka, kar je še posebej občutljivo v povezavi s varovanjem otrokovih pravic.</dc:description><dc:publisher>[T. Jovanovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-09 12:19:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>