<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59244"><dc:title>Samopodoba in učni uspeh</dc:title><dc:creator>Oprčkal,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cugmas,	Zlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>samozavest</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>samospoštovanje</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>učni uspeh</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem obravnavala tematiko samopodobe in učnega uspeha. Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega duševnega zdravja in hkrati njegovega razvoja in funkcioniranja kasneje v življenju. Sodobna spoznanja kažejo, da je prav obdobje otroštva najpomembnejše za oblikovanje posameznikove samopodobe in njenih posameznih sestavin. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo splošne samopodobe pri učencih. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri stopnji samopodobe glede na spol in glede na prevladujočo oceno v spričevalu. Skušala se najti povezavo med splošno samopodobo učencev in njihovo učno uspešnostjo, izraženo s prevladujočo oceno v spričevalu. V prvem delu sem predstavila teoretične vidike samopodobe, strukture in oblikovanje samopodobe, velik del sem namenila obravnavi šestih temeljnih prvin samopodobe ter vlogi vzgojno izobraževalnih institucij pri oblikovanju le-te. V drugem delu pa sem analizirala rezultate anketnega vprašalnika in ugotovila, da je stopnja samopodobe učencev na zelo visokem nivoju in da povezave med spoloma ter prevladujočo oceno v spričevalu pri oblikovanju slednje ne obstajajo oz. so statistično nepomembne.</dc:description><dc:publisher>[T. Oprčkal]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-10 20:52:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59244</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
