<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59380"><dc:title>PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NAJDENIH PREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKEGA, AMERIŠKEGA, SRBSKEGA IN ITALIJANSKEGA PRAVNEGA SISTEMA</dc:title><dc:creator>Vujovič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>najdene premičnine</dc:subject><dc:subject>stvari brez lastnika</dc:subject><dc:subject>najdba neznatne vrednosti pridobitev lastninske pravice</dc:subject><dc:subject>zaklad</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>Srbija</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljena primerjava pridobitve lastninske pravice na najdenih premičninah ter stvareh brez lastnika med slovenskim, ameriškim, srbskim in italijanskim pravnim redom. Za razliko od evropskega kontinentalnega prava ameriški sistem temelji na običajnem pravu (angl. common law) in za ta del pravnega urejanja pozna izraz law of finders – pravo najditeljev. Kljub obsežni sodni praksi,  so nekatere zvezne države ZDA sprejele zakone, s katerimi so omenjeno področje uredile drugače, kot so to prej določala običajnopravna pravila. Med primerjanimi evropskimi pravnimi ureditvami pozitivno srbsko pravo trenutno sicer še ne predvideva pridobitve privatne lastninske pravice na najdeni stvari, zato pa načrt novega zakonika ponuja zelo podobne rešitve, kot jih trenutno poznata slovenski in italijanski pravni red.
Po pregledu posameznih zakonodaj so na koncu naloge strnjene ugotovitve, katere so glavne skupne značilnosti pravnih redov, kje prihaja do razlik, in kakšna je predvidena nadaljnja smer urejanja.
Ne glede na to, da za slovensko ureditev ne moremo trditi, da je brez pomanjkljivosti, pa lahko povzamemo, da je trenutno slovensko pravo najditeljev primerljivo s pravnimi redi opisanih držav, katere vse sledijo cilju, da se mora najdena stvar primarno vrniti lastniku, da je potrebno najdbo prijaviti pristojnemu organu oziroma policiji ter da se po poteku za to določenega časovnega roka, v katerem se lastnik ni oglasil, lastninska pravica na najdeni premičnini prenese na najditelja (tukaj je zaenkrat še izjema Srbija, kjer se lahko lastninska pravica na taki stvari prenese zgolj na državo).</dc:description><dc:publisher>[M. Vujović]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-13 11:14:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
