<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59420"><dc:title>KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU</dc:title><dc:creator>Belovič,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolektivni odpust</dc:subject><dc:subject>podjetje/obrat</dc:subject><dc:subject>obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev</dc:subject><dc:subject>obveščanje pristojnega organa javne oblasti</dc:subject><dc:subject>izračun števila zaposlenih delavcev</dc:subject><dc:description>Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.</dc:description><dc:publisher>[I. Belovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-16 21:16:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59420</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
