<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59525"><dc:title>(Pre)zadolženost uslužbencev policije kot varnostno tveganje</dc:title><dc:creator>Gvardjančič,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policisti</dc:subject><dc:subject>finančne težave</dc:subject><dc:subject>zadolženost</dc:subject><dc:subject>varnostno tveganje</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problematiko prezadolženosti uslužbencev policije in ugotavlja ali gre pri prezadolženih uslužbencih za večjo stopnjo varnostnega tveganja, kot pri uslužbencih, ki so plačilno sposobni. Po nekaj raziskavah, ki so bile opravljene med slovenskimi policisti se ugotavlja, da je v slovenski policiji stopnja integritete visoka, korupcijska tveganja pa nizka. Vendar kot navaja Calles (2008), smo lahko vsi podvrženi korupcijskemu tveganju, ne glede na to kako visoko je naše etično obnašanje. Navaja, da  smo vsi že bili v skušnjavi, ko bi lahko naredili nekaj, za kar smo v naprej vedeli, da ni prav. In s korupcijo je enako. Specifičnost policijskega poklica omogoča, da je ta dnevno  izpostavljen korupcijskemu tveganju. V kolikor govorimo o policistu, ki ima osebne finančne težave, je tveganje za korupcijsko ravnanje toliko večje.

Namen naloge je bil pridobiti ustrezne podatke od pristojnih službi MNZ in jih ustrezno analizirati ter predstaviti skozi hipoteze diplomske naloge. Podatkov nismo dobili, saj smo od odgovornih prejeli odgovor, da podatkov o prezadolženosti posameznih uslužbencev ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. 
Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti finančne težave, s katerimi se uslužbenci policije srečujejo predvsem zadnjih nekaj let ter ugotoviti ali policija nad svojimi zaposlenimi vrši potrebno kontrolo – nadzor  tudi z vidika finančne prezadolženosti in ali je takšen nadzor ustrezno pravno urejen. 

Nadalje smo pregledali zakonsko ureditev ter pristojnosti institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom, preprečevanjem in odkrivanjem tveganj kaznivih ravnanj uslužbencev policije. Preučili  smo par primerov uspešne protikorupcijske dobre prakse in osvetlili vzroke za nastanek finančnih težav. 
Ugotovili smo da v Sloveniji nimamo ustreznega (varnostnega) finančnega svetovanja za uslužbence, ki se znajdejo v podobnih težavah. Dobro prakso s področja finančnega svetovanja smo našli na Irskem, kjer začetki segajo že v leto 1992.

Za konec smo preleteli stavkovne zahteve policijskih sindikatov ter navedli nekaj ukrepov za odpravo oziroma izboljšanje finančno materialnega položaja uslužbencev policije in ukrepov za preprečevanje tovrstnih varnostnih tveganj.</dc:description><dc:publisher>A. Gvardjančič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-20 10:01:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>59525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
