<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59551"><dc:title>USPEŠNOST OTROK V ŠOLI V POVEZAVI Z JEZIKOVNO SOCIALIZACIJO V ZGODNJEM OTROŠTVU S POUDARKOM NA DVOJEZIČNOSTI</dc:title><dc:creator>Koter,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lingvistični determinizem</dc:subject><dc:subject>uspešnost v šoli</dc:subject><dc:subject>socialno-ekonomski status</dc:subject><dc:subject>jezikovne kompetence</dc:subject><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge Uspešnost otrok v šoli v povezavi z jezikovno socializacijo v zgodnjem otroštvu s poudarkom na dvojezičnosti je bil prikazati povezavo med jezikovno socializacijo otrok  in njihovo uspešnostjo v šoli ter prav tako osvetliti, ali se tudi različna struktura dvojezičnosti pri otrocih izraža na njihovi šolski uspešnosti. V ta namen smo v teoretičnem delu prikazali šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo, opredelili lingvistični determinizem, torej govor, jezik in jezikovni kod ter njihovo povezavo z družbenim slojem in šolsko uspešnostjo ter na koncu prikazali še dvojezično izobraževanje na območju Pomurja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Dvojezični osnovni šoli I Lendava v šolskem letu 2014/2015. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci 5. in 8. razredov, ki so bil prisotni na dan anketiranja. V vzorcu je tako sodelovalo 89 učencev. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, s katerimi smo ugotavljali socialno-ekonomski status učencev, vprašanja s katerimi smo ugotavljali uspešnost v šoli, vprašanja kjer smo ugotavljali osebno vpletenost v dvojezični model uporabe jezikov ter na koncu še krajša pisna naloga, s katero smo ugotavljali jezikovno spretnost učencev. Vse štiri dejavnike (nivo socialno-ekonomskega statusa, nivo učne uspešnosti, nivo dvojezičnost ter nivo jezikovnih kompetenc) smo v empiričnem delu analizirali ter ugotavljali povezanost med določenimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da obstaja povezava med socialno-kulturnim okoljem ter jezikovnimi kompetencami ter prav tako povezava med jezikovnimi kompetencami in uspešnostjo v šoli. Pri dejavniku dvojezičnosti nismo uspeli prikazati povezave med pretežno uporabo madžarskega jezika in uspešnostjo v šoli. Smo pa preverjali in dokazali statistično pomembno povezanost med dvojezičnostjo in jezikovnimi kompetencami. Izkazalo se je, da imajo učenci, ki v domačem okolju uporabljajo pretežno madžarski jezik tudi nižji nivo jezikovnih kompetenc v slovenščini.</dc:description><dc:publisher>[K. Koter]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-21 15:41:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59551</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
