Odklonitev licence in razvoj teorije bistvene dobrine na področju pravic intelektualne lastnine v pravu EUZakrajšek, Polona (Avtor) Repas, Martina (Mentor) pravo intelektualne lastninekonkurenčno pravo EUpravice intelektualne lastnineteorija bistvene dobrineodklonitev licence pravice intelektualne lastnineprisilna licencatest izjemnih okoliščinzavrnitev dobavePravo intelektualne lastnine in konkurenčno pravo sta pravna sistema, ki s skupnim ciljem gospodarske učinkovitosti varujeta različne dobrine. Pravo intelektualne lastnine podeljuje izključne pravice stvaritelju za izključno uporabo njegove stvaritve. Konkurenčno pravo s splošno prepovedjo uporabe nelojalnih sredstev skrbi za zagotovitev učinkovite konkurence, tudi s prepovedjo zlorabe prevladujočega položaja. Ker pravice intelektualne lastnine s podelitvijo ekskluzivnosti imetniku omogočajo pridobitev prevladujočega položaja, saj lahko ustvarjajo monopole in monopoli so nezdružljivi z delovanjem učinkovite konkurence, lahko nastane situacija, ko izvrševanje ekskluzivnih pravic intelektualne lastnine predstavlja ravnanje, ki nasprotuje določilom člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izzove konkurenčnopravno posredovanje. Le-to je problematično, saj posega v samo načelo pogodbene svobode na eni strani in v samo bistvo pravic, ki jih podeljuje pravo intelektualne lastnine, na drugi strani. Imetnik intelektualne lastnine ima pravico druge izključiti od njene uporabe, kar pomeni, da ima tudi pravico odkloniti licenco ali prodajo zaščitenega proizvoda, zato morajo biti pogoji, pod katerimi je taka odklonitev predmet presoje konkurenčnega prava, zelo jasni. Osrednje vprašanje konflikta med intelektualno lastnino in učinkovito konkurenco je, ali se mora odklonitev licence pravice intelektualne lastnine obravnavati enako kot vse ostale primere zavrnitve dobave. Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in zahteva težavno uravnoteženje interesa popolne izrabe pravice intelektualne lastnine na eni in interesa ohranitve učinkovite konkurence na drugi strani. Če se presoja zgolj v korist prvega interesa, je velika nevarnost, da bodo stroga konkurenčna pravila preprečila investicije in inovacije, kar oslabi gospodarsko konkurenčnost; če pa se bi bili imetniki pravic intelektualne lastnine imuni pred pravili konkurenčnega prava, bi to lahko vodilo do nerazumnih stopenj monopolne moči. Kako se v sodni praksi EU razvija pristop reševanja primerov odklonitve licence pravice intelektualne lastnine, je osrednji predmet te naloge.[P. Zakrajšek]20162016-05-24 00:52:01Magistrsko delo59623sl