<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59714"><dc:title>Pridržanje po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa</dc:title><dc:creator>Gorenčič,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijska pooblastila</dc:subject><dc:subject>pridržanje</dc:subject><dc:subject>cestni promet</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Dejstvo, da je v Republiki Sloveniji najpogostejši vzrok za prometne nesreče neprilagojena hitrost, s katero je mnogokrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, pove, da je za izboljšanje prometne varnosti treba vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal ukrepanje zoper voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola in tako ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. Eno od teh je vsekakor tudi pridržanje alkoholiziranega voznika.

V diplomskem delu bomo predstavili spremembe zakonodaje s tega področja in njihov vpliv na odnos do zagotavljanja višjega nivoja človekovih pravic in svoboščin. Pridržanje namreč predstavlja korenit poseg v človekove pravice, zato je pri izvajanju le-tega, zelo pomembno dobro poznavanje zakonskih predpisov in vseh ostalih pogojev za uporabo tega policijskega pooblastila. Podrobno bomo analizirali ukrep pridržanja po 238b. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1), ga primerjali s trenutno veljavnim ukrepom pridržanja po 24. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in prikazali, v čem se omenjena ukrepa razlikujeta, ter kateri od ukrepov je, glede na stopnjo posega v pravico do osebne svobode, primernejši. Predstavili bomo tudi določila 22. in 23. člena ZPrCP, ki urejata prepoved vožnje, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in zaseg motornega vozila, ter se hkrati navezujeta tudi na pooblastilo pridržanja.

V diplomskem delu bomo opisali tudi sistem nadzora izvajanja pridržanj, ki je zaradi grobega posega v človekove pravice in svoboščine nujno potreben. 

Sprememba zakonodaje s področja policijskega pridržanja po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim je predpisana možnost odstopa od pridržanja, se je vsekakor približala višjemu standardu spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Ne glede na ugotovitve se nam, glede na splošno predpisano področje pridržanja alkoholizirane osebe v Zakonu o prekrških, poraja vprašanje, ali je ureditev lex specialis s področnim zakonom sploh potrebna.</dc:description><dc:publisher>J. Gorenčič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-25 23:12:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>59714</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
